Madžarsko poslovno okolje

Gospodarstvo

Splošni podatki

Zaradi gospodarske krize, ki je Madžarsko kot izrazito izvozno državo močno prizadela, se je velikost BDP v letu 2009 zmanjšala za 6,3 % (gospodarska rast je v letu 2008 znašala 0,6 odstotka). V letu 2010 je gospodarska rast dosegla 1,2 odstotno stopnjo.

Aktualna vlada Viktorja Orbana se je zavezala k doseganju cilja 3,8 % proračunskega deficita in je predložila ekonomski program v 29 točkah, namenjen spodbujanju gospodarske rasti predvsem z zmanjšanjem administrativnih ovir gospodarstva, ter znižanjem davčnih obremenitev za majhna podjetja. Načrt vključuje strikten nadzor nad proračunsko porabo ter dodatni (krizni) davek za finančni sektor, ki naj bi ostal v veljavi dve leti.

Madžarska je v oktobru 2008 prejela finančno pomoč od IMF v višini 20 mlrd EUR, s katero naj bi do leta 2011 stabilizirali madžarski bančni sektor in javne finance. V juliju 2010 pa se je finančna pomoč IMF predčasno prekinila zaradi nesporazumov o ustreznih makroekonomskih usmeritvah politike. Vlada je navedla, da ne namerava iskati novih sporazumov. Vendar pa je stalni javni dolg še vedno zelo zaskrbljujoč. Pritiski na finančnih trgih bodo verjetno prisilili vlado, naj sprejme dodatne ukrepe in reforme za konsolidacijo javnih financ.

Povprečna stopnja inflacije je bila v letu 2010 4,9 %. Po napovedih EIU naj bi leta 2011 znašala 3,6 % in v letu 2012 2,8 %. Zadnje leto napovednega obdobja 2013 naj bi dosegla 2,4 %.

Stopnja nezaposlenosti je v letu 2010 znašala 11,2 %. Do konca leta 2013 naj bi se postopno zniževala ter dosegla 8,6 %.

V letu 2010 je bruto domači proizvod znašal 97,7 milijarde evrov. Od treh najpomembnejših dejavnikov gospodarske rasti - zasebna potrošnja, izvoz in naložbe podjetij - se v letu 2010 izboljšujejo predvsem dobri izgledi za izvoz. Glede na omejitve državnega proračuna, pričakovano stopnjo dohodkov in rastočo nezaposlenost ni pričakovati pozitivnega preobrata v domači potrošnji

	2008	2009	2010
BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah):	104,5	93,0	97,7
BDP per capita (v EUR):	10.556	9.280	9.887
Rast BDP (v %):	0,7	-6,3	1,2
Stopnja nezaposlenosti (v %):	7,9	10,1	11,2
Stopnja inflacije (letno povprečje, v %):	6,1	4,2	4,9
Primarni proračunski primanjkljaj / presežek (v % BDP):	-6,4	-4,0	-3,8 / -4,5*
Uvoz blaga (v mlrd EUR):	73,0	55,5	68,9
Izvoz blaga (v mlrd EUR ):	73,0	59,5	73,5*
Povprečni menjalni tečaj (domača valuta za EURO):	248,0	280,6	275

Vir: www.izvoznookno.si

Zunanja trgovina

Vir: http://www.mfa.gov.hu/kulkepviselet/SLO/hu

Madžarsko gospodarstvo se povezuje v krvni obtok Evrope in sveta s pomočjo svoje zunanje trgovine. Razvoj Madžarskega gospodarstva, ki je tudi v svetovnih razmerah izredno odprto, oblikujejo v veliki meri zunanji pogoji. Globalna rast in rastoča se svetovna trgovina nudita ugodne zunanje pogoje za madžarsko gospodarstvo.

Delež zunanjetrgovinska menjave v domači bruto proizvodnji dosega 82,24 %, več kot 60 % industrijske proizvodnje je namenjene izvozu. Delež industrije v BDP se je podobno kot v ostalih tranzicijskih državah v zadnjih desetih letih znižal z 42 odstotkov na 24,9 odstotka v 2009, delež kmetijstva pa na 3,0 odstotka. Delež finančnega sektorja in nepremičninskih poslov je dosegel 23,6 %, javnega sektorja 17,7 %.

Najpomembnejši gospodarski partnerji Madžarske so članice Evropske unije, kam poteka skoraj 80% izvoza države, v trgovini z njimi pa kaže madžarski izvoz pomemben presežek. Naši največji zunanjetrgovinski partnerji so: Nemčija, Avstrija, Francija, Italija in Velika Britanija. Večji del madžarskega izvoza predstavlja industrijsko blago, znotraj tega pa dominira strojna industrija. Delež izvoza strojev in transportnih naprav predstavlja več kot 60% celotnega madžarskega izvoza, predelano blago pa predstavlja nadaljnjih 28% in se večinoma sestoji iz farmacevtskih in kemijskih izdelkov. Tradicionalni madžarski izvoz živil predstavlja samo 6% celotnega izvoza, ob tem pa predstavlja delež energetskih in ostalih surovin skupaj komaj 5%.

S članstvom v Uniji so se okrepili tudi naši mednarodni trgovinski stiki. Široki mednarodni trgovinski pogodbeni sistem je v prid tudi madžarskim podjetjem. Madžarska podjetja se prizadevajo, da bi tako na trgih Unije kot zunaj njenih meja dobro izkoristili prednosti le tega. V preteklih letih se je obseg madžarskega izvoza, ki je bil namenjen na zunanje trge unije povečeval hitreje kot običajno. Zato gleda Madžarska na države Pacifika, Zaliva in Sredozemlja ter na države Azije in Južne Amerike kot na dolgoročne gospodarske partnerje, s čigar podjetji se v preoblikujočem se svetovnem gospodarstvu bodo odprle možnosti za sodelovanje. Madžarska je v preteklem petnajstletju postala priljubljena tarča neposrednih tujih kapitalskih vlaganj. To je razen njene centralne regionalne geografske lege in prečkanja velikih mednarodnih cest na njenem ozemlju omogočil predvsem to, da ima na razpolago številčno in izobraženo delovno silo, ter da je okolje za vlaganja transparentno in ustreza predpisom Evropske unije. Nenazadnje tudi prijetno življenjsko okolje in vrednote madžarske kulture naredijo tukaj življenje za tujce privlačnim. Pojav velikih tujih podjetij so v veliki meri doprinesli k modernizaciji gospodarstva, k ustaljeni dinamiki rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. Priliv aktivnega kapitala se je v letih po 1995 izredno pospešil in je pripomogel k temu, da madžarsko gospodarstvo postavi na tir trajne rasti.

Obseg neposrednih kapitalskih vlaganj je od zamenjave sistema do konca 2005 dosegel 53 milijarde evrov. S tem je v regiji Vzhodno-centralne Evrope delež aktivnega kapitala na osebo največji na Madžarskem. Največji del vlaganja aktivnega kapitala je bilo preusmerjeno v veje predelovalne industrije (proizvodnja prevoznih sredstev in električnih naprav, kemična industrija) ter v storitveno industrijo.Ob prelomu tisočletja se je v državah Srednjevzhodne Evrope začel izoblikovati novo obdobje: ob nespremenjeni vlogi uvoza kapitala se je pojavil tudi izvoz kapitala. Nam tem področju ima Madžarska vodilno vlogo v regiji; obseg vloženega madžarskega kapitala v tujini danes presega 6 milijarde dolarjev in se že tradicionalno koncentrira predvsem v regiji Južnovzhodne Evrope. Po tipu investicij se madžarska velika podjetja vključujejo predvsem v privatizacijske tokove storitvene dejavnosti v regiji.

Bilateralni odnosi s Slovenijo

Vir: www.budimpesta.velepsolanistvo.si

Madžarska je pomemben gospodarski partner Slovenije - v letu 2009 je bila 6. najpomembnejši zunanjetrgovinski partner RS (10. izvozni partner s 2,9 % slovenskega izvoza in 5. uvozni partner s 3,8 % slovenskega uvoza). Obseg blagovne menjave med državama se je do leta 2009 iz leta v leto povečeval, v letu 2009 je bil zaradi svetovne gospodarske in finančne krize zabeležen 27 % upad trgovinske menjave med državama. Celoten obseg blagovne menjave je v lanskem letu znašal 1,1 mlrd EUR, pri čemer je vrednost slovenskega izvoza znašala 458 mio EUR (25,6 % manj kot v letu 2008), vrednost uvoza iz Madžarske pa 644 mio EUR (28 % manj kot v letu 2008). Slovenija skozi vsa leta beleži v blagovni menjavi z Madžarsko primanjkljaj, v letu 2009 je njegova vrednost znašala 186,4 mio EUR.

V prvih treh mesecih leta 2010 je bil obseg blagovne menjave Slovenije z Madžarsko manjši za 2,1 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2009, njegova vrednost pa je znašala 267,6 mio EUR.

Leta 2009 so bile največje postavke v slovenskem izvozu na Madžarsko naslednje:

Stroji in električne opreme (26%)
Kemični izdelki (17%)
Vozila in opreme za transport (14%)
Hrane, pijače, tobačni izdelki (11%)
Nežlahtne kovine, kovinski izdelki (8%)
Mineralni izdelki (4%)

V uvozu iz Madžarske so leta 2009 prevladovali naslednji proizvodi:

Stroji in električne opreme (23%)
Mineralni izdelki (15%)
Kemični izdelki (13%)
Vozila in opreme za transport (10%)
Hrane, pijače, tobačni izdelki (8%)
Nežlahtne kovine, kovinski izdelki (7%)

Soritve

Slovenija je na Madžarsko v letu 2009 izvozila za 154 mio EUR storitev (17,7 % manj kot v letu 2008), uvozila pa za 77,5 mio EUR storitev (1,6 % manj kot v letu 2008). Skupen obseg storitvene menjave med državama v letu 2009 je tako znašal 231,5 mio EUR, kar predstavlja 13 % zmanjšanje storitvene menjave med državama.

Med izvoznimi storitvami so v letu 2009 prevladovala potovanja (65,8 %), transportne storitve (20 %) in ostale poslovne (9,7 %) ter komunikacijske storitve (3,3 %). Med uvoznimi storitvami pa s v letu 2009 prevladovale ostale poslovne storitve (45,2 %), potovanja (24,6 %), transportne (20,8 %) in komunikacijske storitve (5 %).

Naložbe

Po oceni Banke Slovenije je na dan 31.12.2008 vrednost slovenskih investicij na Madžarskem znašala 25,5 mio EUR, kar predstavlja 19,8 % zmanjšanje glede na vrednost investicij konec leta 2007 (31,8 mio EUR), v primerjavi s slovenskimi investicijami konec leta 2006 (18 mio EUR) pa predstavlja povečanje za 41,7 %. Na dan 31.12.2008 je vrednost madžarskih investicij v Sloveniji znašala 52,6 mio EUR, kar predstavlja povečanje za 108,7 % glede na vrednost investicij konec leta 2007 (25,2 mio EUR; konec leta 2006 pa 27,3 mio EUR). Podatki za leto 2009 še niso bili objavljeni.

Eno izmed investicij slovenskega gospodarstva na madžarskem trgu predstavlja logistično-skladiščni center vključno s poslovnimi prostori podjetij Gorenje in JUB v kraju Törökbálint pri Budimpešti (vrednost cca. 1,2 mio EUR).

Edino večje podjetje v Sloveniji z madžarskim kapitalom je MOL Slovenija d.o.o., ki se ukvarja s trgovino na debelo s trdnimi, tekočimi in plinastimi gorivi.

Največja madžarska investicija v zadnjih letih je sodelovanje madžarsko-kanadskega podjetja Trigránit pri izgradnji potniškega centra Emonika.

Promet

Vir: www.itd.hu

Preko Madžarske potekajo štirje pomembni evropski prometni koridorji. Pri prevozu tovora se najpogosteje uporablja cestni prevoz (predstavlja 92% domačega, oziroma 73,5% mednarodnega transporta). Sledi železniški promet (4,5% domačega, oziroma 19% mednarodnega transporta), rečni in letalski promet sta zanemarljiva. Pri prevozu potnikov je najpogostejši cestni prevoz, sledi mu železniški. Vedno bolj pomembno vlogo ima tudi letalski potniški promet, ki je po vstopu nizko-cenovnih letalskih prevoznikov v porastu.

Cestni promet

V zadnjih letih je Madžarska gradila veliko avtocest, ki jo povezujejo z večino sosednjih držav, med drugimi tudi s Slovenijo. Državi sta povezani z avtocesto od jeseni 2008, ko se je končala izgradnja zadnjega odseka madžarske avtoceste M7 in Pomurske avtoceste. Čas prevoza se je torej bistveno zmanjšal, na primer iz Ljubjane v Budimpešto traja slabe štiri ure. Madžarsko cestno omrežje je eno od najbolj razvitih med novimi državami članicami EU. Skupna dolžina hitrih cest je 1110 km. Izgradnja novih avtocest je ena od prioritet madžarske vlade.

Železniški promet

Na Madžarskem, zaradi razvite železniške infrastrukture je delež blaga, ki se pelje na železnicah višja kot povprečje EU. Železniški mejni prehod proti Ukrajini Záhony je posebnega pomena, saj je osrednja točka za prevoz blaga iz držav EU proti Vzhodu.

Letalski promet

Glavno letališče na Madžarskem je v Budimpešti (Ferihegy), ki ima dva terminala, poleg tega pa vsako pomembnejšo mesto razpolaga z manjšim letališčem. Izmed vseh srednjeevropskih držav ima budimpeštansko letališče najboljše povezave z Južnovzhodno Azijo in največji tovorni promet.

Ustanavljanje družb

2008? Večina tipov gospodarskih družb in zadevnih predpisov na Madžarskem se ujemajo z ostalimi članicami EU.

Najpogostejše oblike poslovanja so sledeče:

Samostojni podjetnik (egyéni vállalkozó)
Družba z omejeno odgovornostjo (Korlátolt Felelősségű Társaság - Kft.)
Komanditna družba (Betéti Társaság - Bt.)
Delniška družba (Részvénytársaság - Rt.), ki lahko deluje kot d.d. zaprtega tipa - Zrt. če njene delnice niso v javnem obtoku, npr. na borzi ali kot Javna d.d. - Nyrt., če so delnice v javnem obtoku.

Samostojni podjetnik

Samostojni podjetnik je lahko primerna oblika za tiste, ki pričakujejo manjši dohodek oziroma začasno nameravajo delati na Madžarskem. Ustanovitev s.p. je brezplačna, možnost ustanovitve je odprta za EU državljane. Zahtevek po registraciji je potrebno urediti elektronsko po pridobitvi dostopa do okna strank (ügyfélkapu). Dostop do storitev se dobi na uradu za dokumente (okmányiroda). Po registraciji se avtomatično pridobita davčna številka in registrska številka.

S.p., tako kot v Sloveniji je odgovoren za svojo dejavnost s celotnim premoženjem.

Družba z omejeno odgovornostjo

Od 1. julija 2008. je zahtevek po registraciji potrebno vložiti elektronsko.

Za elektronski postopek sta potrebna elektronski podpis in uporaba časovnega pečata. Potrebno je uporabljati posebni program za izpolnitev obrazcev. Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več pravnih ali fizičnih oseb, za katere ni omejitev glede državljanstva ali bivališča. Enoosebna družba ne more biti ustanovitelj druge enoosebne družbe. Registracija podjetja ni mogoča, preden ni vplačana vsaj polovica denarnega deleža (ne manj kot 250.000 HUF - cca. 1.000 EUR) in preden niso preneseni vsi deleži v naravi. Pri registraciji mora sodelovati madžarski odvetnik. Podpis družbenika enoosebne družbe mora biti overjen. Tujci morajo imeti pooblaščenca z bivališčem na Madžarskem, ki je odvetnik.

Najmanjši ustanovitveni kapital je 500.000 HUF (cca. 1800 EUR). Zakon ne določa deleža gotovine in vložka v naravi. Kapitala ni mogoče povečati, dokler deleži niso v celoti vplačani. Deleži posameznih družbenikov morajo znašati najmanj 100.000 HUF (cca. 400 EUR). Vsak družbenik ima en delež, lahko pa več oseb, ki si delijo delež, skupaj predstavlja enega družbenika. V roku 1 leta od registracije podjetja morajo biti vplačani v celoti vsi deleži v denarju. V primeru enoosebne družbe je potrebno vplačati znesek pred vložitvijo vloge za registracijo.

Stroški ustanovitve
Taksa za registracijo družbe znaša 100.000 HUF, taksa objave pa 25.000 HUF. Poleg tega v primeru potrebe prevajanja je potrebno plačati overitev prevoda dokumentov in pripravo pogodbe (plačilo odvetniku) ter overitev (plačilu notarju).

Sejmi

Največji organizator sejmov na Madžarskem je Hungexpo Zrt. (www.hungexpo.hu). Društvo slovensko madžarskih poslovnežev ponuja na podlagi dogovora s Hungexpojem ugodne pogoje za nastop na sejmih v Budimpešti. Za slovenska podjetja so lahko zanimivi sledeči sejmi :

Wine and Taste
vina in gastronimija
18-20. november 2011.
www.borokesizek.hu

Construma
gradbeništvo
18-20. april 2012.
www.construma.hu

Agro+Mashexpo
kmetijska mehanizacija
25-28. januar 2012.
www.agromashexpo.hu

Industriautomation
industrija, avtomatizacija, elektrika
15-18. maj 2012.
www.industriautomation.hu